Duktalni karcinom in situ

Duktalni karcinom in situ
SopomenkeIntraduktalni karcinom
Mlečna izvodila v dojki, mesto nahajanja duktalnega karcinoma
Specialnostonkologija
Histopatološki vzorec celic duktalnega karcinoma in situ. Barvanje: hematoksilin in eozin.

Duktalni karcinom in situ (DCIS) je predrakava in neinvazivna sprememba v dojki,[1][2] ki nastane v mlečnih izvodilih (kanalčkih v dojki, po katerih teče materino mleko v času dojenja do bradavice). Spremenjene celice ne rastejo zunaj izvodil (ne prodirajo skozi bazalno membrano)[3] in se ne širijo zunaj tkiva dojke, vendar pa lahko DCIS napreduje v invazivno obliko, če se ne zdravi.[4] Po razvrstitvi TMN spada v stadij 0.[5] Redko povzroča simptome in sprememba v dojki je le redko tipna. DCIS običajno diagnosticirajo z mamografskim pregledom v programih presejanja.[6][7] DCIS diagnosticirajo tudi pri znatnem deležu moških (glej rak dojke pri moških).[8]

Pri duktalnem karcinomu in situ se nenormalno spremenjene celice nahajajo v epiteliju enega ali več mlečnih izvodil. V latinščini in situ pomeni »na (normalnem) mestu« in izraz se nanaša na dejstvo, da se celice niso razširile na okolne strukture. Ker še rakave celice niso postale invazivne, spada DCIS med predrakave spremembe. Pri določenem deležu bolnikov lahko DCIS napreduje v invazivno bolezen in se razširi v druga tkiva. Ni pa možno napovedati, katere predrakave lezije ne bodo postale invazivne brez ustreznega zdravljenja.[9] Zaradi visoke verjetnosti prehoda v invazivno obliko ga je treba zdraviti.[10] Vendar pa večina primerov DCIS ostane indolentnih (rastejo počasi, niso invazivni in ne zasevajo), zato trenutna doktrina zdravljenja vseh bolnikov verjetno predstavlja prekomerno uporabo zdravljenja pri določenem deležu bolnikov.[11]

DCIS zajema spekter bolezni, od lezij nizke stopnje, ki niso življenjsko ogrožajoči, do lezij visoke stopnje, ki so lahko potencialno zelo agresivne.

DCIS se lahko razvršča v različne tipe glede na arhitekturne vzorce celic (solidni, kribriformni, papilarni ali mikropapilarni karcinom), stopnjo tumorja (tumor nizke, stednje ali visoke stopnje), prisotnost ali odsotnost komedonov,[12] ali posebne značilnost celic, ki tvorijo tumor (kot velja za apokrini duktalni karcinom in situ).[13] DCIS se lahko prepozna z mamografijo, in sicer so vidne mikrokalcinacije tkiva. Vendar pa so lahko mikrokalcifikacije prisotne tudi v odsotnosti DCIS, zato je za dokončno postavitev diagnoze potrebna biopsija.

Okoli 20–30 % pacientov z duktalnim karcinomom in situ razvije invazivni rak dojke.[14][15] Gre za najpogostejšo predrakavo spremembo dojke pri ženskah. Glede uvrščanja med prave rakave bolezni ni pravega soglasja; nekatere ustanove ga prištevajo med rakave bolezni v svojih statistikah, druge pa ga ne zajemajo v statistike raka.[16][17]

  1. Sinn, HP; Kreipe, H (Maj 2013). »A Brief Overview of the WHO Classification of Breast Tumors, 4th Edition, Focusing on Issues and Updates from the 3rd Edition«. Breast Care (Basel, Switzerland). 8 (2): 149–154. doi:10.1159/000350774. PMC 3683948. PMID 24415964.
  2. Hindle, William H., ur. (1999). Breast care: a clinical guidebook for women's primary health care providers. New York: Springer. str. 129. ISBN 9780387983486.
  3. Vaidya Y. s sod. Ductal Carcinoma In Situ of the Breast. Indian J Surg. 2015 Apr; 77(2): 141–146.
  4. https://www.ukc-mb.si/torakalna/rak-dojke/4-vrste-raka-dojk, vpogled: 19. 9. 2022.
  5. Staging, Breastcancer.org
  6. Welch HG, Woloshin S, Schwartz LM (Februar 2008). »The sea of uncertainty surrounding ductal carcinoma in situ--the price of screening mammography«. J. Natl. Cancer Inst. 100 (4): 228–229. doi:10.1093/jnci/djn013. PMID 18270336.
  7. Liberman, Laura (2005). Breast MRI. [New York]: Springer Science+Business Media, Inc. str. 164. ISBN 9780387219974.
  8. Nofal MN, Yousef AJ (december 2019). »The diagnosis of male breast cancer«. The Netherlands Journal of Medicine. 77 (10): 356–359. PMID 31880271.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. Mannu, GS; Wang, Z; Broggio, J; Charman, J; Cheung, S; Kearins, O; Dodwell, D; Darby, SC (27. maj 2020). »Invasive breast cancer and breast cancer mortality after ductal carcinoma in situ in women attending for breast screening in England, 1988-2014: population based observational cohort study«. BMJ (Clinical Research Ed.). 369: m1570. doi:10.1136/bmj.m1570. PMC 7251423. PMID 32461218.
  10. Žgajnar J., Marinko T., Šeruga B. Rak dojk. V: Strojan P., Arko, D., Hočevar M. Onkologija. Onkološki inštitut, 2018; 508–538.
  11. van Seijen M. s sod. Ductal carcinoma in situ: to treat or not to treat, that is the question. Br J Cancer. 2019 Aug 13; 121(4): 285–292.
  12. Virnig BA, Shamliyan T, Tuttle TM, Kane RL, Wilt TJ (september 2009). »Diagnosis and management of ductal carcinoma in situ (DCIS)«. Evidence Report/Technology Assessment. AHRQ Publication No.09-E018. (185): 1–549. PMC 4781639. PMID 20629475.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. Quinn CM, D'Arcy C, Wells C (Januar 2022). »Apocrine lesions of the breast«. Virchows Archiv. 480 (1): 177–189. doi:10.1007/s00428-021-03185-4. PMC 8983539. PMID 34537861.
  14. Raphael Rubin; David S. Strayer, ur. (2008). Rubin's Pathology: clinicopathologic foundations of medicine (5th izd.). Philadelphia: Wolters Kluwer/Lippincott Williams & Wilkins. str. 848. ISBN 9780781795166.
  15. Early Breast Cancer Trialists' Collaborative Group (EBCTCG); Correa, C.; McGale, P.; Taylor, C.; Wang, Y.; Clarke, M.; Davies, C.; Peto, R.; Bijker, N. (2010). »Overview of the randomized trials of radiotherapy in ductal carcinoma in situ of the breast«. Journal of the National Cancer Institute. Monographs. 2010 (41): 162–177. doi:10.1093/jncimonographs/lgq039. ISSN 1745-6614. PMC 5161078. PMID 20956824.
  16. »Breast Cancer Treatment (PDQ®)«. NCI. 11. april 2014. Pridobljeno 19. junija 2014.
  17. »Breast Cancer Treatment (PDQ®)«. NCI. Januar 1980. Pridobljeno 19. junija 2014.

© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search